Nekateri občani Vuzenice prikažejo jesenske sadove narave še v drugi “luči“. Z njimi okrasijo hišo oz. dvorišče in izdelajo zanimive motive. S tem polepšajo svoj dom, kot kraj v katerem živimo. Čestitamo !
-
-
Gasilski dom je že prenovljen …….
Naše prostovoljno gasilsko društvo oz. gasilci, so pokazali kako so pridni in hitri pri delu. Čestitamo !
-
V zavetju cerkve Sv.Nikolaja
Na našo znano cerkev, je s pomočjo ptice ali vetra prineslo seme, ki je našlo prostor v luknjici na stebru, vzklilo je in zrastla je sončnica. Lepa roža, ki dokazuje svojo trdoživost na tako majhnem in neverjetnem prostoru. Kot samo ime pove – sončnica – se obrača za soncem, zdaj…
-
Devica Marija na Kamnu in Slomškova kapelca
Malo iz centra Vuzenice, v smeri SV.Vida in Vuhreda, je znana cerkev DEVICA MARIJA NA KAMNU in SLOMŠKOVA KAPELCA. To je zelo znana romarska pot. Slomškova kapelica pri Devici Mariji na Kamnu.
-
Reka Drava in Vuzenica
V novejši zgodovini je Vuzenica poznana predvsem po elektrarni, veliko predtem pa po splavarjenju. Pogled iz smeri elektrarne proti Muti. Pogled iz smeri Sv.Vida proti Dravogradu .
-
Rimska cesta !
Pred kratkim so zraven črpalke na Muti, ob križišču za Vuzenico, pričeli z gradbenimi deli. Veselili smo se, da bomo končno dobili trgovski center, ki nam ga že dolgo obljiubljajo. Kmalu pa smo ugotovili, da na delu še niso gradbeniki, temveč arheologi, ki so kopali in raziskovali. In našli so…
-
Nekaj lepega iz ……….. !
malega sprehoda, od želežniške postaje v smeri Maribora. Ps. zadnje tri slike so pogled na glavno ulico in mostom preko Cerkvenice, pogled na novo sedežnico na Kopah in športni park z osnovno šolo.
-
Gozdna učna pot
je ena od lepot Vuzenice.
-
Kamniti železniški most
Ena izmed znamenitosti Vuzenice je kamniti železniški most s sedmimi oboki, zgrajen leta 1862. Po njem je 13.11.1862 prvič pripeljal vlak iz Maribora v Vuzenico. Proga Maribor – Celovec pa je bila odprta 01.06.1863.
-
VUZENIŠKI GRAD – PISTOR KOGL
KULTURNA DEDIŠČINA IDENTIFIKACIJA ENOTE DEDIŠČINE 8141 Nekdanji grad(Vischerjeva veduta 1861), ki ga je pred letom 1238 pozidal Kolon I. Zalenski je bil ob koncu 17. stoletja še povsem ohranjen. Danes je ohranjen le del renesančnega stolpiča z zaobljenima robovoma in strelnimi linami. vir: register nepremične kulturne dediščine – v EŠD…