Pred zdravstvenim domom so zabojniki za ločeme odpadke. Ko so ti polni pa je nadaljevanje kar na …………….. ! To se dogaja kar redno in ni vzgled občanom Vuzenice. In kdo je ……………… ?
Pred zdravstvenim domom so zabojniki za ločeme odpadke. Ko so ti polni pa je nadaljevanje kar na …………….. ! To se dogaja kar redno in ni vzgled občanom Vuzenice. In kdo je ……………… ?
Najprej lep pozdrav!
Ta “problem” sem res že dlje časa opazoval. In sem deljenih mnenj glede tega. Seveda je lepo in prav, da ljudje ločujejo odpadke, ampak je pomembno tudi na kakšen način jih ločujejo. Ravno včeraj (na dan zemlje) sem šel mimo in sem malo pokukal kaj vse ljudje mečejo npr. v zaboj za steklo, kaj v zaboj za papir. Da Vam povem to ni nikakršno ločevanje. To je le še dodatno delo in stroški dvojnega ločevanja (če mogoče takšna zmešnjava potem res ne roma v “navadne smeti”) Seveda ne mislim , da vsi ki odlagajo v te zabojnike to počnejo (namreč mešajo vse smeti), ampak očitno nekdo počne. Seveda se bo tudi kaj hitro kdo našel, ki bo rekel: “A ti Džambič ločuješ odpadke?” in z veseljem mu odgovorim, da ne.
Ampak problem varovanja okolja in trajnostnega razvoja, ni samo v ločevanju odpadkov. Joj kako široko je to. Od neonesnaževanja narave, pa vse do ekonomskih vidikov razvad razvitega sveta, ki zagotovo potem vplivajo na dežele tretjega sveta. Zato bom tudi jaz mogoče kdaj ločeval odpadke, ampak zagotovo ne prej, kot pa ko bodo tile ekološki otoki malo bolje urejeni.
Iskati krivca je neumnost, kajti vsak mora začeti najprej pri sebi in se sam odločiti kaj in kako bo kaj počel (mislim predvsem na varstvo okolja in trajnostni razvoj). Če npr. doma skrbno ugašaš luči, zapiraš okna in podobno si že nekaj naredil, pa četudi ne ločuješ odpadkov. Nekdo nekaj drugi nekaj in je kaj hitro lahko viden rezultat (hito=100let).
Zagotovo pa sem vesel, da so ljudje vedno bolje osveščeni, kako in kaj pomagati našemu planetu, da ne “umre” prehitro. Drugače pa ljudje, vključno z mano, veste mi smo čudna bitja, duša je povezana z naravo telo pa s hudobijo in uničevalskimi načeli.
Tako “na kratko” za prvič, kajti o trajnostnem razvoju in varstvu okolja, bi lahko najbrž pisal še ure in ure. Pa ne zaradi filma Neprijetna resnica in podobnih (posploševanje podatkov, nerealni prikaz, skratka biznis), ampak zaradi svoje lastne osveščenosti in lastne odgovornosti za naš planet.
naslednjič se dotaknem ostalih okoljskih problemov, ko bodo moje fotografije nared (seveda če bo avtor bloga to objavil).
Brez dlake na jeziku vam želim lep dan!